Sodnik tekmovalcem najprej predstavi progo (začetni položaj, število in vrsto tarč, varnostne omejitve, število zahtevanih zadetkov in ostale podatke) in dovoli tekmovalcem ogled proge in nekaj minut priprave. Nato sledi priprava tekmovalca na začetek in sicer bo sodnik od tekmovalca zahteval naj se pripravi na štart. Tekmovalec se pripravi po navodilih in zahtevah proge (napolni pištolo/revolver, jo pazljivo vstavi v tok in se postavi v zahtevani začetni položaj). Po nekaj sekundah napete tišine zapiska sodnikova ura in tekmovalec prične s streljanjem na tarče. S progo opravi, ko je izstreljen zadnji naboj, varno izprazne orožje in ga previdno vstavi v tok. Sodnik neposredno spremlja tekmovalca, njegove premike in ravnanja ter na koncu zabeleži porabljen čas na progi, sledi ocenitev tarč, zapis v točkovalni list in podpis sodnika in tekmovalca. S tem je tekmovalec zaključil progo in pridobil ustrezno število točk.
Za nepoznavalce ali začetnike je potek proge mogoče malce neverjeten in pri dobrih tekmovalcih kar jemlje dih. Tekmovalec strelja na tarče izredno hitro, spreminja položaje streljanja, zamenja nabojnike, vendar natančni zadetki v papirnatih tarčah, postavljenih na različnih razdaljah in značilni kovinski zvoki podrtih kovinskih plošč dokazujejo, da je tekmovalec natančen in hiter. Za dobro uvrstitev je čas, ki ga tekmovalec porabi za doseganje zahtevanega števila zadetkov enako pomemben kot seštevek teh zadetkov na tarčah, kar jamči, da je ta šport veliko bolj dinamičen od klasičnih strelskih disciplin. Podobno poteka tudi tekmovanje s športnimi puškami, le da je začetni položaj nekoliko drugačen, tarče pa na veliko večjih razdaljah. Ravno tako pa tekmovalci tekmujejo s šibrenicami, le da je pri tej zvrsti veliko več poudarka na rokovanju in polnjenju šibrenic. Še vedno pa, ob varnem rokovanju, štejejo zadetki in porabljen čas na progah. Za tekmovalce zahtevna uporaba športnih pištol in revolverjev, šibrenic ali pušk, ki se v tem športu uporabljajo, je za gledalce predvsem izjemno atraktivna. Za razliko od klasičnih strelskih disciplin pa tudi ena najhitreje rastočih športnih strelskih zvrsti.
Izvor
Praktično streljanje v svetu ni nova športna panoga. Težko bi rekli, kdaj se je praktično streljanje prvič pojavilo, ali kdo je njegov začetnik, v obliki kakršno poznamo danes pa obstaja od leta 1976, ko se je vse skupaj začelo v ameriški zvezni državi Missouri. Takrat je bila ta panoga že tako razširjena, da je bila nujna ustanovitev organizacije, ki bi v globalnih merilih urejala praktični strelski šport. Ustanovljena je bila Mednarodna konfederacija za praktično streljanje – IPSC (International Practical Shooting Confederation), njen predsednik pa je postal “pištolarski guru” Jeff Cooper. Že takrat so sprejeli načela, katerih večina še danes predstavlja temelj pravil praktičnega strelstva IPSC.
Namen
Praktično strelstvo se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavilo kot možnost, da bi se s praktičnim strelstvom, poleg vojakov in policistov ukvarjali tudi civilisti. Osnovna ideja ustanoviteljev IPSC je sicer bila, da bi lahko orožje uporabljali vsi, ki se srečujejo z orožjem kot športniki ali ljubiteljsko ter da se naučijo to orožje uporabljati tudi na tekmovanjih, ki bi simulirala praktično rabo orožja. Danes je IPSC ena najhitreje rastočih športnih zvrsti streljanja v svetu, ki je že zdavnaj prerasla obseg začetkov in se razvila v izredno sofisticiran prikaz dinamične veščine uporabe orožja različnih kalibrov na zahtevno postavljenih strelskih progah. Nekateri imenujejo to zvrst tudi formula 1 športnega strelstva.
Načela
Načela, ki so jih sprejeli ob ustanovitvi IPSC, so doživela posodobitev šele na generalni skupščini IPSC leta 2000. Prenovljenih sedem načel predstavlja osnovo načrtovalcu strelskih prog IPSC in temelj pravil praktičnega strelstva IPSC.
Tekmovanja
Da pa ne bi ostali pri splošnih principih, si oglejmo kako tekmovanje v praktičnem streljanju poteka. Vsako tekmovanje je sestavljeno iz večih strelskih prog (angl.: stage). Tekmovanje na državnem nivoju mora imeti vsaj šest strelskih prog, ki jih društvo/klub organizator zastavi po svoji zamisli, preveri in potrdi pa nacionalno združenje sodnikov Slovenske zveze za praktično streljanje.
Tako so proge zelo raznolike in se ne ponavljajo, imajo pa skupno vodilo “Free style, any order”, kar pomeni, da lahko tekmovalec strelja na tarče na svoj način, pomembni so varnost, zadetki in čas, ki ga porabi na progi. V splošnem pa jih delimo na tri osnovne tipe: kratke, srednje in dolge proge. Dodatna tipa pa sta standardne vaje in t.i. shoot-off. Pri standardnih vajah (angl.: standard exercise) je potek in način streljanja, kakor tudi število nabojev točno določeno. Namen teh vaj je preveriti spretnost tekmovalca pri določeni nalogi (npr. streljanje s šibko roko, ponovno polnjenje orožja…), kar pri osnovnih tipih strelskih izzivov, ki jih lahko vsak posamezni tekmovalec rešuje na svoj način običajno ni mogoče. Dolge proge zahtevajo od tekmovalca gibanje, tudi premagovanje ovir in menjavo strelskih položajev, kar daje poudarek na različnih načinih reševanja zadanega problema. Kratke proge pa preverijo strelčevo natančnost pri hitrem streljanju.
Ko se na posameznem prizorišču zbere skupina tekmovalcev (angl.: squad), jim sodnik razloži posebnosti proge in dodatne varnostne zahteve. Tekmovalci imajo določen čas za pripravo in postavljanje vprašanj, nato sodnik pokliče prvega na štart. Tekmovalec po navodilu sodnika napolni orožje in se postavi v začetni položaj, ki je lahko zelo različen. Poudariti velja, da tekmovalci tekom celotnega tekmovanja nosijo v tokih prazno orožje, ki se sme polniti edino pod neposrednim nadzorom sodnika na progi. Pisk sodnikove ure da tekmovalcu znak za začetek, zadnji strel pa uro avtomatično ustavi. Tekmovalec nato pod nadzorom sodnika izprazni orožje, sledi štetje in točkovanje zadetkov, ter vpisovanje časa. Kvocient med doseženim številom točk in časom da tekmovalčev rezultat proge, proporcionalni seštevek vseh rezultatov prog pa končni rezultat tekme. Vsi rezultati se računalniško obdelajo in so tekmovalcem sproti na voljo.
Pripravili: Rok Štupar, Jernej Dežman, Boštjan Pavlič
